Šport je okrepil prijateljske vezi med zamejskimi Slovenci
»Mestna občina Celje se zaveda velikega pomena ohranjanja narodne identitete, zato je z veseljem sprejela gostiteljstvo 41. srečanja mladih slovenskih športnikov iz obmejnih dežel«, je na otvoritveni slovesnosti, ki je bila v petek ob 18. uri na Glavnem trgu, dejala podžupanja mag. Darja Turk in več kot 150 udeležencem iz štirih držav izrekla iskreno dobrodošlico v knežjem mestu. Povabila jih je, naj si ogledajo zgodovinske, kulturne in turistične znamenitosti, na katere so Celjani zelo ponosni in jim seveda zaželela veliko športne sreče. Mladi športniki so se v soboto med sabo pomerili v nogometu, košarki, odbojki in namiznem tenisu.
Slovenska zamejstva so tista obmejna območja štirih sosednjih držav, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost. V obmejnih območjih sosednjih držav so torej Slovenci avtohtono prebivalstvo, saj njihova naseljenost na tistem ozemlju sega v davnino. Območja sosednjih držav, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost, in Republika Slovenija tvorijo skupni slovenski kulturni prostor. Avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah je z Republiko Slovenijo, ki je njena matična domovina in država zaščitnica, zelo tesno povezana na kulturnem, prosvetno-izobraževalnem, gospodarskem in političnem področju. Avtohtona slovenska narodna skupnost v Italiji poseljuje širši obmejni pas v treh pokrajinah Avtonomne dežele Furlanije- Julijske Krajine in sicer pokrajino Trst oziroma Tržaško pokrajino, pokrajino Gorica oziroma Goriško pokrajino in pokrajino Videm oziroma Videmsko pokrajino ter Kanalsko dolino. V Italiji živi nekje od 70.000 do 80.000 pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji.Glavnina avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji živi v južnih predelih Zvezne dežele Koroške. Manji del avtohtone slovenske narodne skupnosti živi tudi v Zvezni deželi Štajerski in sicer predvsem v Radgonskem kotu in na nekaterih drugih mestih ob slovensko – avstrijski meji (Sobota, Arnež, Ivnik, Lučane…). Na Koroškem živi okoli od 20.000 do 40.000 avtohtonih Slovencev, v Zvezni deželi Štajerski pa samo okoli 5000.
Na Madžarskem živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti med reko Rabo na severu in slovensko mejo na jugu. Pokrajina se imenuje Porabje, njeno središče pa je Monošter. V Porabju živi okoli 3000 Slovencev. Porabski Slovenci so dobro organizirani in se kot majhna narodna skupnost dokaj uspešno razvijajo, vendar se zaradi nerazvitega gospodarstva izseljujejo. Avtohtona slovenska narodna skupnost obstoja tudi v Republiki Hrvaški. Njeni pripadniki živijo v krajih severne Istre, reškem zaledju, Gorskem kotarju in Medžimurju, v Obkolpju in Obsotelju.
